Firtl Teater od leta 2024 v Mestni občini Maribor ustvarjata in izvajata mariborsko društvo Skrinjica idej in ljubljansko Gledališče Ane Monro.

Pri tem sodelujemo z nosilci kulturnega in družabnega življenja v izbranih soseskah mestnih četrti in krajevnih skupnosti, tj. z angažiranimi (sosedskimi) skupnostmi, organizacijami, kolektivi, zavodi, društvi in posamezniki.

Vsebinsko gre za kulturni projekt s področja uprizoritvenih umetnosti, natančneje uličnega gledališča. Opredeljuje se kot mikro korektiv centralizirani mariborski kulturni ponudbi. Povedano drugače, dopolnjuje paleto mestnih kulturnih vsebin, ki se pretežno izvajajo v mestnem jedru.

Mestno občino Maribor tvori enajst (11) mestnih četrti in šest (6) krajevnih skupnosti. Pri tem se raznovrstna in pestra mestna kulturna produkcija strnjeno in intenzivno skoraj popolnoma v celoti izvaja na območju mestnega središča, ki ga pokrivajo štiri (4) mestne četrti: MČ Center, delno MČ Ivan Cankar, delno MČ Koroška vrata in delno MČ Magdalena (teritorij KC Pekarna).

O močni centralizaciji vsebin nazorno pričata tudi dve (2) uradni mestni kulturni četrti v MČ Center (Kulturna četrt Židovska in Kulturna četrt Minoriti), ki sta medsebojno oddaljeni šeststo (600) metrov.

Firtl Teater s (sosedskimi) dogodki uličnega gledališča z izvedbo izven strogega centra Maribora ravno zato ima dolgoročne ambicije stopanja na gosto naseljena in z (uličnimi) prireditvami podhranjena območja Mestne občine Maribor.

Govorimo o krajevnih skupnostih, o desnem bregu, zaselkih, spalnih naseljih in stanovanjskih soseskah. Firtlih, kjer si stanovalci dokazano želijo vsaj začasnega živahnega uličnega utripa.

Osnovni idejni navdih Firtl Teatra je projekt Gledališča Ane Monro – Art Yard. Pod njegovim okriljem ulični gledališčniki zadnja leta obiskujejo ljubljanske stanovanjske soseske, kjer na skupn(ostn)ih površinah prirejajo kulturno-družabni program.

Firtl Teater si tako prizadeva s sproščenimi, premišljeno umeščenimi uličnimi nastopi spodbuditi in okrepiti družabnost ter aktivno sodelovanje prebivalcev – krajanov – stanovalcev.

Osnovne uprizoritvene premise pa temeljijo na vsakdanji spontanosti in improvizaciji izkušenih uličnih gledališčnikov iz vrst Gledališča Ane Monro ter vključujoči komunikaciji z raznolikim občinstvom.

Dodatna motivacija je odkrivanje premalo izrabljenih javnih prostorov, ki služijo kot družabni kotički za lokalne skupnosti. Sosedski dogodki uličnega gledališča jih v želji spodbujanja skupn(ostn)ega ustvarjanja spreminjajo v začasne javne prireditvene odre.

Angažirani pristop k drugačni, ustvarjalni, živahni, igrivi uporabi javnih prostorov, kjer se ljudje vsakodnevno srečujejo, omogoča dostopnost in sooblikovanje kulturnih vsebin čisto vsem, ne glede na njihov družbeni, ekonomski, izobrazbeni ali kakršenkoli status. Večina mestne umetniške produkcije je namreč relativno zaprte, celo getoizirane, za določen sloj ljudi.

Pri tem ciljamo na dobesedno zaprtost v institucijah, posvečenih hramih kulture, znotraj “črnih škatel”, ali na karikirano zaprtost. Nišne vsebine, ki so laični javnosti težje razumljive, znajo biti večinoma privlačne tistim kulturno senzibilnim gledalcem – obiskovalcem – privržencem, ki že imajo razvito zanimanje in aktivni odnos do (gledališke) umetnosti.

Dogodki uličnega gledališča v mariborskih soseskah se dotikajo novih, še neodkritih občinstev in k aktivni udeležbi v veliki meri privabljajo tudi mariborsko publiko, ki se iz različnih razlogov ne udeležuje kulturnih prireditev in dogodkov v mestnem jedru.

Njihovi razlogi vključujejo pomanjkanje motivacije in zanimanja za kulturno udejstvovanje, pomanjkanje časa zaradi vsakodnevnih obveznosti in oddaljenosti od mestnega jedra, zaradi slabše mobilnosti starejših občanov ali družin z dojenčki, zaradi socialne ogroženosti in nezmožnosti za nakup vstopnic…

Izvedba kakovostnega kulturnega programa brez vstopnin je dodaten dejavnik dostopnosti in maksimalne možne vključujoče odprtosti, vtkane v DNK in poslanstvo uličnega gledališča.

Uspešnosti izvedb Firtl Teatra ne vežemo na številčnost (množičnost) obiska, temveč na oplajevalne učinke maksimalno dostopnih, kakovostnih kulturnih vsebin na decentraliziranih območjih Mestne občine Maribor, kjer so le-te neobstoječe, oz. deficitarne.

Želimo si, da Firtl Teater služi kot navdih tudi drugim organizatorjem in kulturnim producentom.

Mogoče se bo tudi Mestna občina Maribor znotraj lokalne kulturne politike sčasoma prioritetno nagibala k enakomernejši distribuciji kulturne produkcije po celotnem območju občine.

Zakaj? Z namenom, da se spodbujanje vključujoče ustvarjalnosti, dostopnih kulturnih vsebin in kakovosti življenja približa vsem občanom v vseh mestnih četrteh in krajevnih skupnostih.

Tudi tistim geografsko odročnim, pogosto pozabljenim in spregledanim, ki se imajo za zadnjo vas v mestu.

Avtorski vsebinski koncept Firtl Teatra je zasnovala in zapisala Tanja Cvitko.